Kaj so invazivne tujerodne rastline?
Invazivne tujerodne rastline so rastline, ki so bile načrtno ali nenamerno vnesene v okolje, kjer prvotno niso uspevale, in se tam hitro širijo ter ogrožajo domorodne vrste. Zaradi pomanjkanja naravnih sovražnikov v novem okolju te invazivne rastline hitro osvojijo življenjski prostor domorodnih vrst in jih izpodrivajo.
Značilnosti invazivnih tujerodnih rastlin
Invazivne tujerodne rastline imajo nekatere skupne značilnosti:
- Hitro rastejo in se razmnožujejo
- Prilagodljive so na različne rastne pogoje
- Nimajo naravnih sovražnikov, ki bi omejevali njihovo širjenje
- Uspešno tekmujejo z domorodnimi vrstami za vire (svetlobo, vodo, hranila)
Te lastnosti omogočajo invazivnim vrstam, da hitro osvojijo nova območja. 
Najpogostejše invazivne tujerodne rastline v Sloveniji
Med najbolj problematične invazivne tujerodne rastline v Sloveniji sodijo:
Ambrozija
Ambrozija (Ambrosia artemisiifolia) izvira iz Severne Amerike. V Evropo je bila vnesena v 19. stoletju, pri nas pa so jo prvič opazili po drugi svetovni vojni. Danes je ambrozija razširjena po vsej Sloveniji. Je močan alergen, njen pelod povzroča seneni nahod in alergije pri ljudeh. Ambrozija uspeva na motenih rastiščih ob cestah, na opuščenih zemljiščih in njivah. Širi se s semeni, ki jih raznašajo ptice, veter in delovni stroji. Zatiranje ambrozije je zahtevno, saj hitro razvije odpornost na herbicide.
Japonski dresnik
Japonski dresnik (Fallopia japonica) izvira iz Vzhodne Azije. Vnesen je bil v Evropo v 19. stoletju kot okrasna rastlina, pri nas pa so ga prvič opazili po drugi svetovni vojni. Zaradi hitre rasti in tvorjenja gostega sklopa japonski dresnik izpodriva domorodno vegetacijo na vlažnih rastiščih ob rekah in potokih. Razmnožuje se vegetativno z rizomi, ki se širijo v tla do 7 m globoko in več 10 m v širino na leto. Je zelo odporen proti kemičnim sredstvom.
Žlezava nedotika
Žlezava nedotika (Impatiens glandulifera) izvira iz Himalaje. Kot okrasna rastlina je bila vnesena v Evropo v 19. stoletju, pri nas pa v drugi polovici 20. stoletja. Danes je žlezava nedotika razširjena ob rekah, potokih in vlažnih gozdovih po vsej Sloveniji. Zaradi bujne rasti izpodriva domorodne obrežne rastline, povečuje erozijo bregov in spreminja vodni režim. Razmnožuje se s semeni, ki jih raznaša voda.
Posledice širjenja invazivnih rastlin
Invazivne tujerodne rastline s svojim širjenjem povzročajo številne negativne posledice:
- Izpodrivajo domorodne rastlinske vrste
- Spreminjajo videz krajine
- Vplivajo na rodovitnost tal in vodni režim
- Povzročajo gospodarsko škodo v kmetijstvu in gozdarstvu
- Lahko so strupene za ljudi in živali
- Povzročajo alergije pri ljudeh (ambrozija)
Zato je pomembno, da preprečujemo vnosa in širjenja invazivnih rastlin. Kjer je to mogoče, jih je potrebno odstranjevati, da zmanjšamo njihov vpliv na okolje.
Ukrepi za obvladovanje invazivnih rastlin
Da bi omejili širjenje invazivnih rastlin, je potrebno izvajati različne ukrepe:
Preprečevanje vnosa
- Prepoved uvoza in gojenja nekaterih invazivnih vrst
- Nadzor in karantena novih vrst
- Ozaveščanje vrtičkarjev in vrtnarjev
Zgodnje odkrivanje in hitro odstranjevanje
- Redni monitoring invazivnih vrst
- Takojšnje odstranjevanje novih žarišč
- Uničevanje rastlin pred cvetenjem in tvorjenjem semen
Stalno zatiranje razširjenih vrst
- Košnja večkrat letno
- Uporaba herbicidov
- Fizično odstranjevanje rastlin in rizomov
- Spodbujanje domorodnih vrst
Te ukrepe morajo izvajati tako posamezniki kot državne institucije, da bi učinkovito obvladovali invazivne tujerodne rastline. Le s skupnimi napori lahko ohranimo biotsko raznovrstnost in naravno dediščino Slovenije.
