Kaj so invazijske vrste rastlin?
Invazijske vrste rastlin so rastline, ki so bile na neko območje vnesene namenoma ali nenamerno s človekovim posredovanjem in se tam hitro širijo ter ogrožajo domorodne vrste. Gre za tujerodne vrste rastlin, ki so bile prinesene iz drugih delov sveta in nimajo naravnih sovražnikov ali omejitev, zato lahko hitro osvojijo nova območja.
Zakaj so invazijske vrste rastlin problematične?
Invazijske vrste rastlin povzročajo številne težave:
- Izpodrivajo domorodne vrste rastlin in živali ter spreminjajo naravno ravnovesje ekosistemov.
- Lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu.
- Ogrožajo biotsko raznovrstnost in genetsko pestrost.
- Spreminjajo videz krajine ter zmanjšujejo njeno privlačnost.
- Povzročajo alergije pri ljudeh.
Najpogostejše invazijske vrste rastlin v Sloveniji
Nekatere od najpogostejših in najbolj problematičnih invazijskih vrst rastlin pri nas so:
Ambrozija
Ambrozija (Ambrosia artemisiifolia) izvira iz Severne Amerike. Močno alergen cvetni prah ambrozije povzroča seneni nahod, alergije in astmo pri mnogih ljudeh. Ambrozija uspešno izpodriva domorodno vegetacijo na opuščenih zemljiščih, ob vodotokih in na kmetijskih površinah.
Žlezava nedotika
Žlezava nedotika (Impatiens glandulifera) izvira iz Himalaje. Zaradi hitre rasti in bujnega razraščanja izpodriva domorodno vegetacijo ob rečnih bregovih in vlažnih gozdovih. Spreminja strukturo tal in povečuje erozijo.
Japonski dresnik
Japonski dresnik (Fallopia japonica) izvira iz Vzhodne Azije. Z bujnim razraščanjem in hitro rastjo izpodriva domorodne rastline v gozdovih, ob rekah in na opuščenih zemljiščih. Težko ga je zatreti.
Kanadska in orjaška zlata rozga
Kanadska (Solidago canadensis) in orjaška zlata rozga (Solidago gigantea) izvirata iz Severne Amerike. Razraščata se na opuščenih zemljiščih, ob infrastrukturi in v odprti krajini. Gosto zarasli sestoji otežujejo dostopnost in zmanjšujejo biotsko raznovrstnost.
Kako se spopasti z invazijskimi vrstami rastlin?
Da bi omejili širjenje invazijskih vrst rastlin, je potrebno:
- Preprečevati nenadzorovano širjenje tujerodnih vrst z ustrezno zakonodajo in nadzorom.
- Izvajati monitoring invazijskih vrst, zgodnje odkrivanje in takojšnje ukrepanje ob novih žariščih.
- Fizično odstranjevanje invazijskih vrst, večkratno košnjo ali puljenje rastlin.
- Uporaba herbicidev na površinah, močno prekritih z invazijskimi vrstami.
- Vzpostavljanje senčnih gozdnih sestojev, ki preprečujejo razraščanje invazijskih vrst.
- Ozaveščanje in izobraževanje javnosti o problematiki invazijskih tujerodnih vrst.
Kako lahko pri preprečevanju širjenja invazijskih vrst pomagajo državljani?
Vsak posameznik lahko pripomore k omejevanju širjenja invazijskih rastlinskih vrst na različne načine:
- S preprečevanjem nenadzorovanega odmetavanja vrtnarskega odpadnega materiala, ki lahko vsebuje semena ali korenine invazijskih rastlin.
- Z odstranjevanjem invazijskih rastlin na lastnih zemljiščih in v okolici domov.
- S skrbnim ravnanjem z odpadlim rezalnim materialom invazijskih rastlin, da se prepreči nadaljnje širjenje.
- Z uporabo domorodnih rastlinskih vrst pri ozelenjevanju vrtov, balkonov in javnih površin namesto potencialno invazijskih tujerodnih okrasnih rastlin.
- Z doslednim čiščenjem obutve, oblačil in opreme po obisku naravnih območij, da se prepreči prenos semen invazijskih rastlin.
- Z rednim opazovanjem stanja v naravi ter sporočanjem morebitnih novih žarišč invazijskih vrst pristojnim institucijam.
Sklep
Invazijske tujerodne vrste rastlin predstavljajo resno grožnjo domorodni flori in favni, biotski raznovrstnosti ter naravnemu okolju. Zato je nujno ozaveščanje javnosti o tej problematiki in vključevanje državljanov v prizadevanja za omejevanje njihovega širjenja. Le s skupnimi močmi lahko učinkovito obvladujemo in zajezimo negativne posledice vdora invazijskih rastlinskih vrst.
