Paradižnik je priljubljena vrtnina, ki jo mnogi radi gojijo na svojih vrtovih. Čeprav je paradižnik relativno enostavna rastlina za gojenje, pa je za uspešno pridelavo potrebno upoštevati nekaj osnovnih nasvetov. V tem članku bomo pokrili ključne korake za uspešno gojenje paradižnika – od izbire primerne lokacije, priprave zemlje, sajenja, oskrbe, vse do spravila pridelka.
Komu je članek namenjen
Članek je namenjen vsem, ki bi radi letos prvič posadili paradižnik na svojem vrtu ali balkonu. Prav tako bo koristen tistim, ki so že poskušali gojiti paradižnik, pa niso bili preveč uspešni. V članku boste našli napotke, kako izbrati primerne sorte, kako pripraviti zemljo za sajenje, kako poskrbeti za rastline tekom rastne dobe in kako ravnati ob spravilu pridelka.
Kje in kdaj saditi paradižnik
Izbira primerne lokacije
Paradižnik potrebuje sončno, toplo in zračno lego. Najbolje uspeva na odprtih legah, zaščitenih pred vetrom. Če ga gojimo v rastlinjaku ali tunelu, poskrbimo za redno zračenje. Na balkonu izberemo najbolj sončno mesto. Tla naj bodo rodovitna, zračna in dobro odcedna. Pred setvijo/sajenjem tla dobro pognojimo s kompostom ali zrelim hlevskim gnojem.
Izbira primernega časa za sajenje
V Sloveniji paradižnik običajno sadimo maja, ko mine nevarnost pozebe. Zgodnejša setev v rastlinjak ali tunel prinaša zgodnejši in obilnejši pridelek. Sadike gojene doma lahko presajamo, ko so visoke 10-15 cm, kupljene sadike pa takoj po nakupu. Kasnejša setve (junij/julij) so možne le z uporabo zgodnejših sort.
Izbira primernih sort paradižnika
Izbira sorte je eden ključnih dejavnikov uspešne pridelave. Pri izbiri upoštevamo naslednje dejavnike:
Namenska uporaba
Izberemo lahko med solatnimi, mesnatimi ali paradižniki za predelavo. Solatni in mesasti paradižniki so primerni za svežo uporabo, paradižniki za predelavo pa za pripravo omak, sokov, mezge ipd.
Zgodnost
Če želimo zgodnejši pridelek, izberemo zgodnejše sorte. Te običajno zorijo 60-75 dni po presajanju sadik. Pozne sorte potrebujejo več časa za rast in zorenje.
Odpornost na bolezni
Moderne sorte paradižnika so odporne na nekatere pomembne bolezni, kot so krompirjeva plesen, fusarium in nematode. Tako je pridelava enostavnejša, saj rastlinam ni treba preventivno dodajati fitofarmacevtskih sredstev.
Primernost za gojenje na prostem/v zaščitenih prostorih
Nekatere sorte paradižnika so primernejše za gojenje v rastlinjakih in tunelih, druge pa za gojenje na prostem. Pri nakupu semenskega materiala to upoštevamo.
Okus in videz plodov
Izberemo lahko med različnimi okusi (sladek, kislo-sladek, aromatičen) in oblikami plodov (okrogli, podolgovati, rezani ipd). Večina vrtičkarjev ima raje rdeče sorte, na voljo pa so tudi rumeni, oranžni in pisani plodovi.
Priprava zemlje za sajenje
Obogatitev tal
Pred setvijo oz. sajenjem tla dobro prekopljemo in pognojimo. Organska gnojila (kompost, zrel hlevski gnoj) vnašamo jeseni, da se do pomladi dobro razgradijo v tleh. Mineralna gnojila lahko vnašamo takoj pred setvijo/sajenjem ali med rastno dobo v obliki prihranov. S tem zagotovimo rastlinam zadostno količino vseh potrebnih hranil skozi celotno rastno dobo.
Struktura tal
Paradižnik potrebuje rahla, zračna in dobro odcedna tla. Težka in zbita tla pred setvijo/sajenjem dobro prekopljemo. Med vrstami lahko dodamo kompost ali zastiramo s slamo, s čimer izboljšamo strukturo tal.
Gojenje paradižnika
Setev in sajenje
Paradižnik gojimo iz semena ali sadik. Pri gojenju iz semena sejemo v začetku aprila v rastlinjak ali tople grede. Sadike presajamo, ko dosežejo višino 10-15 cm. Pri nakupu sadik izberemo zdrave in čvrste sadike z značilno temno zeleno barvo.
Oskrba rastlin
Paradižnik potrebuje redno oskrbo z vodo in hranili. Zalivamo zmerno, preprečimo sušni in vodni stres. Po potrebi dognojujemo. Odstranjujemo bohotne poganjke in odvečne liste, s čimer usmerimo energijo rastline v razvoj plodov.
Opora in privezovanje
Visoke in bujne sorte paradižnika potrebujejo oporo. Najpogosteje uporabljamo kole ali mreže. Rastline privezujemo na oporo in jih po potrebi prikrajšujemo.
Zaščita pred boleznimi in škodljivci
Pomemben del oskrbe so preventivni ukrepi za preprečevanje bolezni in škodljivcev. Uporabljamo lahko metode biotičnega varstva rastlin ali v skrajnem primeru fitofarmacevtska sredstva. Pri tem smo pozorni, da sredstva uporabljamo v skladu z navodili in le ob pojavu bolezni/škodljivcev.
Spravilo pridelka
Paradižnik obiramo postopoma, ko plodovi dobijo značilno obarvanost. Za svežo uporabo obiramo zelene, a že dobro razvite plodove. Za predelavo počakamo, da plodovi dobijo značilno rdečo barvo. Pri obiranju ne poškodujemo rastlin.
Shranjevanje pridelka
Paradižnik za svežo uporabo lahko shranimo do 2 tedna v hladilniku. Za daljše shranjevanje pridelke predelamo – pripravimo sok, mezgo, omako ali jih vložimo. Tako ohranimo hranilno vrednost in okus paradižnika tudi čez zimo.
Zaključek
Kljub relativni enostavnosti gojenja, je za uspešno pridelavo paradižnika potrebno upoštevati nekaj osnovnih pravil. S primerno izbiro sorte, lokacije sajenja, oskrbo med rastjo in pravilnim spravilom pridelka si zagotovimo obilen in okusen pridelek paradižnika, ki ga lahko uživamo tekom celega leta.
